Empirična raziskava o postaršenju

Vljudno vabljeni k sodelovanju v raziskavi

Spoštovani,

Moje ime je Vid Lutman, magister zakonskih in družinskih študijev, zakonski in družinski terapevt stažist in doktorski kandidat smeri zakonska in družinska terapija.

V okviru svoje doktorske raziskave proučujem odnos med izkušnjo postaršenja v otroštvu in posameznikovim psihosocialnim zdravjem v odraslosti. Podatke zbiram preko spletne ankete.

Spletna anketa je sestavljena iz niza osmih vprašalnikov, v katerih boste ocenjevali sami sebe. Izpolnjevanje vprašalnikov vam bo vzelo približno 15 -20 minut.

Potencialne koristi vaše udeležbe v tej raziskavi (poleg prispevka k znanosti in izboljšanju terapevtskih uslug, ki jih izvajajo zakonski in družinski terapevti) so povezane z večjim poznavanjem samega sebe. Ob reševanju vprašalnikov  boste lahko dobili boljši vpogled v lastno doživljanje in delovanje na različnih področjih psihosocialnega zdravja.

Vsi pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno v raziskovalne namene, ki so tukaj opisani. Ves čas raziskave in po njej bo zagotovljena varnost ter zaupnost osebnih podatkov v skladu z veljavnimi predpisi. Vaše ime se ne bo pojavljalo nikjer. Kakršnikoli rezultati te raziskave, ki bodo javno dostopni ali objavljeni, ne bodo vključevali informacij, ki bi razkrivale ali bi omogočale razkrivanje vaše identitete.

Vaša udeležba v raziskavi je povsem prostovoljna in svobodna ter vas k ničemur ne zavezuje. Svoje sodelovanje v raziskavi lahko kadarkoli med raziskavo prekinete, če boste to želeli. Sodelovanje v raziskavi je zastonjsko, za udeležbo v raziskavi ne boste dobili denarnega plačila.

V raziskavi je zagotovljeno spoštovanje človekovega dostojanstva in spoštovanje etičnih načel, kar je potrdila tudi Komisija za medicinsko etiko, ki je predlog raziskave obravnavala in o njem podala pozitivno oceno.

Za morebitna vprašanja me lahko kontaktirate na mail: raziskava@postaršenje.si

 

Postaršenje je pojav ali proces, v katerem otrok skrbi za čustvene in/ali logistične potrebe svojih staršev ali celotne družine, pri čemer se je prisiljen odpovedati svojim lastnim potrebam.

V primerih, ko otrokove zadolžitve presegajo njegove razvojne zmožnosti in starši otroku ne nudijo pomoči, podpore ter ustreznega vrednotenja, lahko postaršenje pušča daljnosežne posledice, s katerimi se postaršeni posameznik sooča tudi v odraslosti. Obstoječe raziskovanje postaršenja in njegovih posledic nakazuje, da lahko postaršenje pri posameznikih povzroči tako negativne, kakor tudi pozitivne posledice. Pri tem se odpira pomembno vprašanje, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na to, ali bodo posledice postaršenja negativne ali celo patološke, ali pa bodo postaršeni posamezniki iz svoje izkušnje potegnili določene koristi, ki bodo oplemenitile njihovo življenje. Z raziskavo želim razjasniti to vprašanje, ki je danes veliki meri nepojasnjeno.

S sodelovanjem v raziskavi lahko k temu prispevate tudi vi.